ETA SADAR BREZNIK Ariadnina nit se nadaljuje /13.10. – 8.1.2017/

ETA SADAR BREZNIK Ariadnina nit se nadaljuje /13.10. – 8.1.2017/
Eta Sadar Breznik se je po končanem  študiju arhitekture  v Ljubljani povsem posvetila tkanju in preučevanju področja tekstilne umetnosti. Študijsko se je izpopolnjevala na Likovni akademiji v Ļodžu, Poljska, pri prof. Alexandri Manczak. Od leta 1978 dalje se z njenimi deli srečujemo na številnih samostojnih razstavah, izbranih skupinskih razstavah s področja tekstilne umetnosti v Evropi, Aziji in  Ameriki. Uvrščena so tudi v mnoge javne zbirke, kot tudi v strokovne  preglede svetovnih dosežkov s področja tekstilne umetnosti. Eta Sadar Breznik je med drugim dobitnica bronastega odličja na mednarodnem festivalu tapiserij v Beauvaisu, 1996, in slovenske nacionalne nagrade, nagrade Prešernovega sklada 1998.
Tkani prostorski objekti Ete Sadar Breznik izvirajo iz sodobne tapiserije, od katere so ohranili zgolj osnovni material in tehniko, nit in tkanje. Z vključevanjem barvitih, transparentnih teles v različne prostore vsakič nastajajo nove likovne rešitve. Barvno intenzivna, prepletajoča se polja  v svetlobi ustvarjajo iluzije in izgubljajo svojo materialno eksistenco. Taktilnost svilenih niti vabi k ustvarjanju novih doživetij, saj z instinktivnim, najmanjšim dotikom ustvarjamo lastne vizualne predstavnosti. V najnovejših delih so poprejšnjo lahkotnost in navidezno neproblematičnost visečih transparentnih niti, sem in tja ujetih v ožje pasove z gostejšo  strukturo, zamenjale krepke, močno  strukturirane tkanine iz niti različnih debelin in materialov, ki povzročajo, da tkanine lebdijo v prostoru, zavite v enkratnem ali dvakratnem vrtljaju. S premišljeno postavitvijo in osvetlitvijo jim avtorica še poudari barvitost in težko ukrotljivo dinamiko.

____________________________________________________________________________

 

»…Vaš inovativni pristop k oblikovanju tkanih prostorskih objektov – vedno svilena nit ali ..? Kako ste prišli do tovrstne odločitve? Kdaj pravzaprav, morda že v času študijskega bivanja v Lodzu, se pravi na Poljskem, od koder je doma tudi znamenita oblikovalka figurativnih kiparskih postavitev Magdalena Abakanowicz?

Kot arhitektko me je od nekdaj zanimal prostor, posegi vanj. Vedno sem stremela za prosojnimi, barvitimi, večplastnimi posegi v dani arhitekturni prostor. Iz tankih bombažnih, viskoznih, svilenih niti sem stkala elemente, ki sem jih nanizala na aluminijaste cevi. Le-te sem oblikovala vedno drugače, pač glede na prostor. In nato pravzaprav zahtevam, vabim obiskovalce, ne samo kot pasivne opazovalce, da pač vstopijo v moj, tako oblikovan, novonastali prostor. Ob tem bi rada opozorila, da vedno vztrajam, da idejno zasnovo tudi uresničim neposredno sama, se pravi da odpotujem v kraj prireditve, bodisi da gre za mojo samostojno, bodisi za skupinsko razstavo.«

Intervju, Aleksander Bassin, kustos razstave