NEŽA JURMAN Morfoze 13. 7. – 31. 7. 2016

NEŽA JURMAN Morfoze 13. 7. – 31. 7. 2016
  • dav

  • cof

Morfoze

 

Dvodelna instalacija Morfoze sestoji iz stenske postavitve mavčnih odlitkov otroške igrače in instalacije z najdenimi objekti in animacijo. Umetniško delo je premislek o duševni in fizični preobrazbi posameznika in posameznice, na kar vpliva vrsta notranjih in zunanjih dejavnikov. Kljub vsem pojavom, ki nas spreminjajo – osebne težnje po prilagajanju družbenim normam, družbene zahteve, ki posegajo v naša telesa in biopolja, kopičenje izkustev, ki spreminjajo našo notranjo pokrajino in so vidne tudi na naši zunanjosti –, pa je zavedanje o sebi in lastni podobi tako močno, da lahko to prepoznamo, ne glede na številne dejavnike.

 

S popačeno podobo, ki pa je še vedno naša – čeprav stežka prepoznavna – podoba, se poigrava tudi prostorska instalacija z video delom v glavnem prostoru. Plošče s konkavnimi odsevnimi površinami so najdeni objekti, ki jih je umetnica uporabila kot podlago za projiciranje animirane preobrazbe obraza, z razdrobljenimi elementi v odbojih plošč pa ustvarjajo eklektičen ambient. Umetniško delo, zaznamovano z duhom presežene materialnosti, dopolni snop barvne svetlobe, ki kljub navidezni nematerialnosti prostoru s svojo materialnostjo daje enakovreden pečat. Svetlobna in situ intervencija, ki je razstavljenim objektom tekom razstave nadela nove konotacije, je umetničino razmišljanje o grajenju in razslojevanju galerijskega prostora.

 

Poimenovanje instalacije izhaja iz angleške različice grške besede morph (glasovna predstavitev morfema, najmanjšega dela besede kot nosilca pomena posamezne elemente beremo kot morph-e – vsak element dela je namreč svoj zlog celotne postavitve, zlogovanje pa se nanaša na repeticijo v vseh elementih, najsi gre za odlitke, video delo v zanki ali najdene objekte.

 

Umetniška praksa Neže Jurman je zaznamovana z repeticijo, procesualnostjo, multipliciranjem in izdelovanjem nikoli povsem sklenjenih ciklov del. Ker pa razstavna dejavnost največkrat stremi k predstavljanju novih serij umetniških del, zanemarja pa refleksijo, razstava ni zgolj predstavitev novega cikla umetniških del, temveč je svojevrsten prerez umetničinega opusa z intenco, da prikaže procesualnost njenega delovanja, ponavljanje motivov in vračanje k starejšim delom. Odpira možnost za samorefleksijo in vnovičen premislek o možnih paralelnih poteh razvijanja idej, ki so že bile utelešene v drugih umetniških delih, ne glede na formo in material.

Miha Kelemina

 

 

 

NEŽA JURMAN (1985) je mlada vizualna umetnica, ki je v letu 2016 diplomirala na študiju kiparstva na Akademiji za likovno umetnosti in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2008 je zmagala na natečaju in javne skulpture reliefa Antona Peterlina v Peterlinovem paviljonu v Ljubljani. Leta 2010 je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado in priznanje ALUO za posebne umetniške dosežke za projekt Čakajoči (Evropski parlament, Informacijska pisarna, Ljubljana, FDV). Je soustanoviteljica OFFTIR, društva za zvočno in vizualno umetnost. Svoje ilustracije je objavljala v Tribuni in v Modni Jani, grafike in risbe pa izdaja v umetniških zinih. Med leti 2010 in 2014 je sodelovala pri scenografskih postavitvah in kostumografiji za AGRFT, Šodr Teater, Gledališče Glej in predstavo Škrip Inc. Redno sodeluje tudi na sejmih umetnosti ter izvaja delavnice sitotiska in grafitiranja.

V letu 2015 je kot kiparka pridobila status samozaposlene v kulturi. S svojimi umetniškimi deli se je predstavila v Sloveniji, Italiji, Bolgariji in na Češkem, kjer je sodelovala na številnih skupinskih in samostojnih razstavah.

 

Miha Kelemina (1985) je diplomiral na enopredmetnem študiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, šolo za kuratorje in kritike sodobne umetnosti, ki deluje v okviru Zavoda za sodobno umetnost, SCCA – Ljubljana. Po končanem izobraževanju je na SCCA – Ljubljana delal v arhivu in knjižnici, pozneje je bil sodelavec Postaje Diva, portala za video umetnost, trenutno pa je koordinator Sveta umetnosti ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. Končal je tudi dodatno izobraževanje v projektnem menedžmentu na tečaju Vodja projekta. Je ustanovni član kolektiva OFFTIR, društva za vizualno in zvočno umetnost. S Pilo Rusjan sodeluje v projektu VideoWall, urbani video galeriji, ki na Židovski ulici v Ljubljani vsakih štirinajst dni predstavi novo video zanko, od leta 2012 pa je tudi sodelavec Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent, kjer je sourednik oddaje o vizualni umetnosti Art-Area.